Na travniku
Adi smolarki v maju je cvetel.
"Ljubim te," je šepetala,
ko si jo je nežno vzel.
In okrog so èrièki peli
soncu, ki je grelo svet,
kot da bi bili veseli,
ker nov zemljan je bil spoèet.
Ko otroka sta dobila,
sta ljubila se še bolj.
Sta vzgajala ga in uèila,
da že malo je dovolj.
Veèkrat so pohajkovali,
šli so tja do travnika.
Ko so ga obèudovali,
pa sinku vedno rekla sta:
Glej ta naš svet,
tako je lep, kot lepe sanje.
Življenje imej
za prekrasno potovanje.
Grde stvari
naj ti te radosti ne vzamejo,
ker sreèni so le,
ki sreèo res dojamejo.
Leta mirno so jim tekla
in otrok je fant postal.
"Pazi nase," sta mu rekla,
ko se je v svet podal.
"Lažnemu blišèu ne nasedaj,
ti se spomni travnika.
Pravih se vrednot zavedaj,
pa sreèa te bo spremljala."
Glej ta naš svet,
tako je lep, kot lepe sanje.
Življenje imej
za prekrasno potovanje.
Grde stvari
naj ti te radosti ne vzamejo,
ker sreèni so le,
ki sreèo res dojamejo.
Ko z imetjem kdo baha se,
meni to se èudno zdi.
Mislim si: Kaj kažeš nase,
saj minljiv si, kakor vsi.
Jaz na svet drugaèe gledam,
pa kaj, èe dnarja malo imam,
na bližnjem travniku posedam
in govorim: "Kako lep dan."
Glejte ta naš svet,
tako je lep, kot lepe sanje.
Življenje imejte
za prekrasno potovanje.
Grde stvari
naj vam te radosti ne vzamejo,
ker sreèni so le,
ki sreèo res dojamejo.
Glejte ta naš svet,
tako je lep, kot lepe sanje.
Življenje imejte
za prekrasno potovanje.
Grde stvari
naj vam radosti ne vzamejo,
ker sreèni so le,
ki sreèo res dojamejo.
Sreèni so le,
ki sreèo res dojamejo.